MOJCA: avgust 2008

Vsekakor najmogočnejša smer. Polna nasprotujočih si panoram, hladnih vršacev in zaobljenih gričev, dramatičnih sotesk in mirnih jezerskih gladin.

Sotesko Vintgar sta februarja leta 1891 odkrila Jakob Žumer, gorjanski župan, kartograf in fotograf Benedikt Lergetporer. Odkritje je bilo naključno, in to v času, ko je bil vodostoj Radovne, ki teče skozi Vintgar, izredno nizek. Na svojo raziskovalno pot sta se podala iz Spodnjih Gorij proti Blejski Dobravi. S trudom sta se prebila skozi sicer neprehodno sotesko. Odkrila sta toliko naravnih lepot, da sta se odločila ustanoviti gradbeni odbor. Sotesko so uredili za oglede, predvsem gostov z Bleda. Javna otvoritev je bila 26. avgusta 1893. Soteska Vintgar, dolga 1,6 km, je zarezana med navpičnimi stenami hribov Homa in Boršta, krasi pa jo Radovna s slapovi, tolmuni in brzicami.

Slap Grmečica je 7 metrov visok slap, zadnji izmed slapov v koritih potoka Grmečica. Nahaja se nedaleč od desnega brega Save Bohinjke, med naseljema Log v Bohinju in Nomenj. Potok Grmečica je dolg približno 1,5 km; izvira pa kakšen kilometer nad 100m dolgo sotesko grmečiških korit. Od slapa Grmečica teče po gozdnem in Pašniškem terenu in se pri Nomnju izlije v Savo.

Slikovita pokrajina ob slapu

Izvir Bistrice

Neokrnjena narava Zelencev z okolico s številnimi izviri in smaragdno zelenim jezerom je naravni rezervat. Sir Humphry Davy, sloviti naravoslovec, oznanjevalec krasot te gorske krajine, je namreč zapisal: "Najbolj se mi je priljubila Savska dolina s svojimi slapovi in jezeri. Ne poznam v Evropi nič lepšega."
Posebnost jezerca je, da pozimi ne zamrzne in je njegova temperatura skozi leto v razponu 5~8°C. Zelénci so talni izvir Save dolinke. Porozna jezerska kreda, ki je na dnu, neprestano prepušča talno vodo v obliki »vulkančkov«, kar je edinstven primer v Sloveniji.

Odsev V. Ponc v Zelencih

Martuljkovi slapovi so zaradi lepega in lahkega dostopa skozi slikovito sotesko priljubljena izletniška točka. Pod skalnimi stenami se zbira voda potoka Martuljek, se nato spušča v treh stopnjah čez 110 m visoko steno in tvori Zgornji Martuljkov slap. Pod njo teče potok skozi 500 m dolgo sotesko in ponovno pade čez 50 m visoko steno, kar imenujemo Spodnji Martuljkov slap, v nižjo, 400 m dolgo in ozko v apnenec izdolbeno Martuljkovo sotesko.

Mostnica je potok, ki zbira vode z južnih pobočij Tosca, dela Uskovnice in Fužinskih planin. Pohlevno teče po ledeniško uravnanih Vojah, pod planinskim domom pa se začne divji del njene poti. Rečica se je zarezala v apnenčaste pregrade. Posebej zanimiva je razširitev med dvema odsekoma korit. Tu je takoj za zgornjimi koriti zanimiva prevotljena skala, znana kot Slonček. Stena med dvema kotlicama je razpadla, nastala je odprtina, ostal pa skalni lok, ki spominja na slonov rilec. Zanimiv je tudi pogled s Hudečevega mostu. Korita med Vojami in Staro Fužino so okili 2 km dolga in do 20m globoka.

Vode iz jezer, ki ležijo v dolini Triglavski jezer prihajajo na dan v steni Komarče kot slap Savica. Voda, ki prevre iz kraške jame pada kot dvopramenski slap v obliki črke A, 78 metrov globoko. Slap je vedno privlačil različne ljudi. Med drugimi naravoslovca Baltasharja Hacqueta in avstrijskega nadvojvodo Ivana, o čemer priča tudi spominska plošča na razgledni ploščadi. France Prešeren si je slap izbral za mesto svoje epske pesnitve Krst pri Savici.